SEM MATIC

Naj podelim svojo izkušnjo slišanja z vami, dragi bralci in bralke.

Zaèelo se je leta 2008, ko sem dobil prvo epizodo glasov, medtem ko sem bil zunaj s prijatelji. Poèutil sem se neprijetno, bilo me je strah in nisem vedel, kaj se dogaja. Èez nekaj èasa se je to nadaljevalo. Glasovi so mi sporoèali, naj se pazim teroristov in podobno. Ker s tem nisem mogel živet, sem poiskal pomoè. Tako je življenje teklo dalje. Preko strokovnjakov sem spoznal tudi nevladno organizacijo, ki mi je pomagala, da sem se ponovno postavil na noge. Dobil sem streho nad glavo in kar je še pomembnejše, nove prijatelje in prijateljice. Glasovi so še bili vedno z mano, a tokrat so bili prijetni in prijazni do mene. Ponovno sem zaèel s šolo in korak za korakom mi uspeva delat izpite, obiskovat predavanja, kuhati kosila zase in drušèino, se družit s prostovoljkami in deliti svojo zgodbo tistim, ki jih zanima. A še vedno so trenutki, ko mi ni prijetno, ko zaèutim težo svojega doživljanja preko glasov. Takrat poišèem pomoè. Vesel sem, da so moji glasovi oboje – prijetni in neprijetni. Tako kot življenje vsakega izmed nas. Dragi bralci in bralke! V življenju je pomembno biti pozitiven, se družiti s pozitivnimi ljudmi in delati pozitivna dela. To je pa lahko samo èe drug drugemu zaupamo in se ne obsojamo.

Objavljeno v: Kralji ulice, št. 112, september 2015, s. 9.